Dejstvo je, da:

• se premalo zavedamo, kam ali komu posredujemo svoje podatke,
• smo z razvojem tehnologije in vedno zmogljivejših naprav izgubili sled potovanja naših podatkov,
• v večji meri sploh ne vemo, kdo naše podatke obdeluje, kam se pošiljajo in s kakšnim namenom,
• se na podlagi še tako »nepomembnih« zbranih podatkov lahko oblikuje profil, ki nas v neki meri določa in na podlagi katerega se lahko sprejemajo odločitve, celo neugodne, pa tako ali tako nismo seznanjeni.

Četudi smo danes v vlogi podjetja, ki pridobiva informacije o uporabnikih, bomo jutri tudi sami postali uporabnik nekoga drugega. Povedano drugače: tako kot želimo, da z našimi podatki upravljajo previdno in zaupno, delujmo tudi sami.

Z GDPR je privolitev posameznika podrobneje urejena z načelom zakonite, pravične in pregledne obdelave, kar za podjetje, ki poseduje osebne podatke, pomeni številne nove delovne naloge:

1. pregledati bomo morali obstoječe privolitve posameznikov za obdelavo osebnih podatkov,
2. morali jih bomo uskladiti z določili uredbe oziroma pridobiti nove privolitve,
3. pri tem bomo seveda izgubili kar nekaj strank, ki nam nove privolitve ne bodo dale,
4. posameznike bomo morali informirati o vsem mogočem,
5. paziti, da bomo povedali dovolj razumljivo,
6. paziti, da privolitve ne bomo »pogojevali«,
7. da bomo lahko izkazali, da je bila privolitev dana svobodno – prostovoljno in še in še …