Ponedeljek - Petek7.00 - 15.00
PisarnaLjubljanska cesta 13b, 3320 Velenje
POIŠČITE PRAVI ODGOVOR
Pogosta
vprašanja
Vas zanimajo pogosta vprašanja in uporabni odgovori na vam zanimive in aktualne teme iz kadrovskega področja? Iz tega razloga smo vam pripravili nekaj razumljivih odgovorov na vam aktualne in zanimive teme oz. vaša najpogostejša vprašanja.
KAKŠNE SO RAZLIKE MED POLNIM IN KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM?
Polni delovni čas praviloma traja 40 ur na teden le z zakonom ali kolektivno pogodbo se lahko določi krajši delovni čas kot polni, vendar ne krajši od 36 ur na teden. Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa.
Krajši delovni čas je posebnost delovnega časa. Določilo o krajšem delovnem času je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih ne določa spodnje meje delovnega časa in se delavec in delodajalec prosto dogovorita o tem, za koliko ur na teden se bo delavec zaposlil. Delavec ima v tem primeru pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja enake kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače.
KAJ POMENI DELO NA ČRNO?
Za zaposlovanje oz. delo na črno se šteje kadar delodajalec:
- omogoči delo osebi, s katero ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma, ki je ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali jo je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj,
- omogoči delo osebi, s katero ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma, ki je ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja,
- z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela,
- omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov,
- zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev ali
- nezakonito zaposli državljana tretje države.
V primerih, ko se delo pri delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, mora imeti delavec izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela.
Zaposlovanje oz. delo na črno ni:
- kratkotrajno delo
- nujno delo in humanitarno, karitativno delo za invalidske organizacije prostovoljno ter dobrodelno delo.
KAJ MORAM VEDETI O POGODBI O ZAPOSLITVI?
Splošno
Pogodba o zaposlitvi je pravni akt, s katerim delodajalec in delavec skleneta delovno razmerje.
Ne glede na spremembo zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi.
Pogodba se sklene v pisni obliki.
delodajalec mora delavcu izročiti pisni predlog Pogodbe praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno Pogodbo pa ob njeni sklenitvi.
obvezne sestavine Pogodbe določa 31. člen ZDR-1.
V zvezi s pogodbo o zaposlitvi vas želimo opozoriti zlasti na tiste možnosti sklepanja in uporabe pogodbe o zaposlitvi, ki jih iz naših izkušenj delodajalci pogosto spregledajo ali jih ne poznajo dovolj dobro.
Pogodba o zaposlitvi – fakultativne sestavine:
Poleg obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi se lahko stranki v skladu s 13. alinejo 31. člena ZDR-1 dogovorita tudi za druge pravice in obveznosti. To velja v primerih, ki so določeni z zakonom in veljajo samo, če so vsebovane v pogodbi o zaposlitvi. Naj na tem mestu omenimo nekatere med njimi:
- poskusno delo (npr. dolžina, način spremljanja, merila za ocenjevanje);
- konkurenčna klavzula (npr. trajanje, načini prenehanja, denarno nadomestilo);
- suspenz pogodbe o zaposlitvi (npr. daljša zasebna potovanja, izobraževanja);
- določilo glede opravljanja nadurnega dela v pogodbah sklenjenih za krajši delovni čas. To ne velja za pogodbe sklenjene za krajši delovni čas na podlagi 67. člena ZDR-1
- pravice in obveznosti pogodbenih strank (povzetek bistvenih določb dolžnega ravnanja).
Kdaj priporočamo skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas?
- če obstaja pri delodajalcu utemeljen razlog za sklenitev Pogodbe za določen čas naveden v 54. členu ZDR-1;
- če gre za manjšega delodajalca (10 zaposlenih ali manj), ki mu kolektivna pogodba na ravni dejavnosti omogoča, da lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas brez obstoja utemeljenega razloga za to;
- če obstaja pri delodajalcu eden izmed utemeljenih razlogov za sklenitev PZ za določen čas. Pri temu delavec v primeru prenehanja PZ za določen čas ni upravičen do odpravnine po 79. členu ZDR-1. Gre se za primere nadomeščanja začasno odsotnega delavca, javna dela, sezonsko delo, ki traja manj kot 3 mesece v koledarskem letu ter vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.
Ali poznate »pogodbo o zaposlitvi v pogodbi o zaposlitvi«?
V primeru, ko ima delavec z delodajalcem že sklenjeno Pogodbo za nedoločen čas, lahko v primerih, ki jih določa ZDR-1, sklene z delodajalcem pogodbo o zaposlitvi za določen čas. V času trajanja Pogodbe za določen čas delavcu mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz Pogodbe za nedoločen čas.
KAJ JE KOLEKTIVNA POGODBA?
Poznamo dve vrsti kolektivnih pogodb in sicer:
- kolektivne pogodbe dejavnosti
- podjetniške kolektivne pogodbe
Za kolektivne pogodbe je značilno, da pravice in dolžnosti zaposlenih bodisi urejajo ugodneje kot Zakon o delovnih razmerjih bodisi natančneje (npr. višine dodatkov za posebne pogoje dela, višine povračil stroškov v zvezi z delom, dodatek za delovno dobo,…). Le v redkih primerih, ki jih Zakon o delovnih razmerjih izrecno predvideva, lahko kolektivna pogodba pravice delavcev ureja tudi manj ugodno.
Razlika med kolektivno pogodbo dejavnosti in podjetniško kolektivno pogodbo?
KP dejavnosti je dogovor predstavnikov delodajalcev in predstavnikov zaposlenih na ravni posamezne dejavnosti. Pri oblikovanju in dogovarjanju določil KP zastopajo delodajalsko stran različna združenja in zbornice (npr. Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtna zbornica…), stran zaposlenih pa zastopajo reprezentativni sindikati.
KP dejavnosti velja za vse podpisnike kolektivne pogodbe oz. člane združenja, ki je kolektivno pogodbo podpisalo. V kolikor ima KP razširjeno veljavnost, morajo njena določila upoštevati vsi delodajalci, ki imajo registrirano določeno šifro glavne dejavnosti (ne glede na to ali so člani združenja podpisnika KP ali ne).
Podjetniška KP se vedno sklepa v gospodarski družbi in je rezultat pogajanj med upravo gospodarske družbe in reprezentativnimi sindikati v družbi (reprezentativni sindikat je sindikat v katerega je včlanjenih vsaj 15% zaposlenih pri delodajalcu). Zanjo je značilno, da velja samo v gospodarski družbi v kateri je bila sklenjena. V kolikor v družbi ni organiziranega reprezentativnega sindikata, delodajalec pravice in obveznosti delavcev uredi v splošnih aktih.
Kako vem, katera kolektivna pogodba dejavnosti me zavezuje?
Katera kolektivna pogodba dejavnosti vas zavezuje je odvisno od vaše šifre glavne dejavnosti in članstva v združenjih, ki so podpisniki kolektivne pogodbe. Samo v primeru, da ima kolektivna pogodba razširjeno veljavnost, ste jo dolžni uporabljati ne glede na to, ali ste člani podpisnika kolektivne pogodbe ali ne.
Spisek vseh kolektivnih pogodb dejavnosti lahko najdete na spletni strani ministrstva za delo, družine in socialne zadeve prav tako pa lahko tam najdete tudi podatek ali ima KP razširjeno veljavnost.
Kaj pomeni, da me zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti?
Navedeno pomeni, da so določila te kolektivne pogodbe za vas prav tako obvezujoča kot določila zakona in ste jih dolžni upoštevati.
IMAMO 15 ZAPOSLENIH. KATERE SPLOŠNE AKTE POTREBUJEM?
Minimum, ki ga od vas Zakon o delovnih razmerjih zahteva so:
- Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest,
- Pravilnik o preprečevanju nadlegovanja in trpinčenja,
- Pravilnik o varovanju osebnih podatkov in
- Izjava o varnosti z oceno tveganja.
Na osnovi Zakona o varnosti in zdravju pri delu ste dolžni:
- načrtovati in izvajati tudi promocijo zdravja na delovnem mestu,
- zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja ter izvajanja le-tega.
Verjamemo pa, da ste resen podjetnik, da s poslovanjem mislite resno in da je vaša strategija usmerjena v dolgoročnost, zato vam priporočamo izdelavo Pravilnika o delovnih razmerjih, ki je krovni akt v katerem so združena najpomembnejša določila Zakona o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe, ki ste jih kot delodajalec dolžni spoštovati in zagotavljati.
Pomanjkanje časa…
Po naših izkušnjah delodajalci nimajo dovolj časa, da bi lahko prebrali celoten ZDR in ob tem pazili na drugačna določila kolektivne pogodbe. Zato smo v ta pravilnik vgradili najpomembnejše v zvezi s postopki zaposlovanja:
- kako lahko delodajalec preizkusi delavca pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi,
- kaj mora pogodba o zaposlitvi vsebovati,
- kdaj lahko delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas,
- koliko časa lahko traja poskusno delo ter pogoji zanj,
- potrebni dokumenti za sklenitev delovnega razmerja,
ter postopki prenehanja delovnega razmerja – najpomembnejše so:
- katere kategorije delavcev so varovane,
- kakšne so možnosti prenehanja delovnega razmera,
- kakšne so pravice in obveznosti v primeru različnih vrst odpovedi (odpovedni roki, odpravnina, …).
Natančno so opredeljena tudi pravila glede prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti (tako zakonske kot tudi pogodbene), ipd.
Pravilnik o delovnih razmerjih kot krovni akt
Pravilnik o delovnih razmerjih je torej krovni akt, katerega sestavni deli so vsi drugi splošni akti:
- Pravilnik o delovnem času, odmorih, počitkih in dopustih,
- Pravilnik o plačah in drugih prejemkih,
- Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti,
- Pravilnik o odreditvi in izvajanju preizkusa psihofizičnih sposobnosti delavca ter promociji varnosti in zdravja na delovnem mestu,
- Pravilnik o varstvu osebnih podatkov in varovanju poslovnih skrivnosti,
- Pravilnik o uporabi službenih vozil,
- Bolniški red,
- Hišni red, …
MORAMO NAREDITI VEČ IN BOLJE. KAKO NAJ SODELAVCE PRIPRAVIM DO TEGA?
Eden od načinov je preko osebne in skupinske stimulacije. Drugi, da s pomočjo psiholoških testov razporedite prave sodelavce na prava delovna mesta. Tretji pa je bolj represiven, in sicer z izdajo opozoril o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, itd. Vse to pa je mogoče le, če imate v podjetju izdelane ustrezne pravne podlage (pravilnike, ki sestavljajo splošne akte).
KAKO NAJTI PRAVE SODELAVCE?
Z našo pomočjo boste iz naše baze kandidatov ali iz baze kandidatov zelo uspešnega podjetja s tega področja – Mojedelo.com – dobili “pravega” sodelavca in tudi poskrbeli bomo, da bo postopek zaposlitve izdelan pravočasno, skrbno, natančno in zakonito.
KAJ POMENI ZAČASNO PRERAZPOREJENI DELOVNI ČAS?
Začasno prerazporejen delovni čas je delovni čas, ki je začasno razporejen drugače od pri delodajalcu določenega delovnega časa. Pri začasno prerazporejenem delovnem času lahko zaposleni v določenem obdobju naredijo več (največ lahko 56 ur na teden) ali manj ur od pri delodajalcu določenega delovnega časa, ki jih morajo nato v nekem obdobju (določa ZDR-1 in nekatere kolektivne pogodbe) koristiti ali oddelati.
Prerazporejene ure morajo zaposleni koristiti/oddelati ne pa dobiti plačane. Povedano drugače, prerazporejene ure se samo koristijo/oddelajo, nadure pa samo izplačajo.
Razlogi za začasno prerazporejen delovni čas so običajno določeni v nekaterih kolektivnih pogodbah ali v splošnih aktih oziroma pravilnikih delodajalca (npr. zaradi sezonskih vplivov na potrebe po produktih delodajalca). Delodajalec je dolžan zaposlene o začasni prerazporeditvi delovnega časa predhodno pisno obvestiti. Rok določa Zakon o delovnih razmerjih ali kolektivna pogodba.
KDAJ V USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU?
Usposabljanje na delovnem mestu pomeni vključitev brezposelne osebe v delovni proces delodajalca, v okviru katerega oseba pod strokovnim vodstvom mentorja opravlja naloge, določene v izbranem programu usposabljanja.
Namen usposabljanja je pridobiti znanja, veščine, spretnosti in delovne izkušnje na določenem delovnem mestu, ki bodo osebi katera se usposablja na delovnem mestu povečale zaposlitvene možnosti za opravljanje teh ali podobnih del.
Usposabljanje na delovnem mestu praviloma traja 1, 2 ali 3 mesece – odvisno od objavljenega razpisa. V program usposabljanja na delovnem mestu se praviloma lahko vključijo le osebe prijavljene pri Zavodu najmanj 3 ali več mesecev.
Kaj ima delodajalec od izvajanja programa usposabljanja? Delodajalec dobi povračilo stroška izvedbe usposabljanja za udeleženca ali pa strošek predhodnega zdravniškega pregleda za udeleženca.
KAJ ZAME POMENI SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA?
Delovno razmerje je po Zakonu o delovnih razmerjih opredeljeno v 4. členu kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti.
Če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Elementi delovnega razmerja so:
- razmerje dveh strank,
- prostovoljna vključitev,
- vključenost v organiziran proces,
- plačilo za delo,
- osebno delo,
- nepretrganost,
- navodila in
- nadzor.
Delo, ko ne gre za delovno razmerje na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, je mogoče opravljati v obliki:
- začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (preko študentskih napotnic),
- začasnega in občasnega dela upokojencev (določene omejitve),
- na podlagi pogodbe o delu oz. podjemne pogodbe (ureja Obligacijski zakonik; takšno opravljanje dela NE sem imeti nobenega elementa delovnega razmerja).
Vsekakor pa podjemna pogodba NE vključuje naslednjih elementov:
- VKLJUČENOST V ORGANIZIRAN PROCES (podjemnik ni vključen v točno določen delovni proces, običajno v prostorih delodajalca in v delovnem času, ki velja za ostale delavce),
- NEPRETRGANOST (podjemna pogodba se zaključi z zaključkom dogovorjenega posla – posel se opravi in ne opravlja).
MOŽNOST IN NAČINI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI
Prenehanje delovnega razmerja zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi je v večini primerov zelo obremenjujoč in stresen trenutek tako z vidika zaposlenega kot z vidika delodajalca. Zaposleni so soočeni z osebno stisko izgube zaposlitve, delodajalec pa je pogosto v dvomih ali postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodi na ustrezen, zakonit in pravilen način.
Vprašanja, ki si jih postavlja delodajalec so povezana s tem ali so:
- podani ustrezni razlogi za odpoved delovnega razmerja,
- ali se odpoved šteje kot redna ali morda kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi,
- kakšna je odpravnina,
- odpovedni rok, …
- Kaj pa v primeru starejših delavcev, nosečnic, …?
INŠPEKTOR ZA DELO ZAHTEVA EVIDENCE PO ZAKONU - KAJ TO POMENI?
To je sklop štirih evidenc, in sicer: evidenca o zaposlenih delavcih, evidenca o stroških dela, evidenca delovnega časa in evidenca o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov.
INŠPEKTOR NAM JE IZDAL UREDITVENO ODLOČBO. JE KAJ NAROBE?
Brez skrbi! Dostavite nam to ureditveno odločbo, vso dokumentacijo o zaposlenih in pomagali vam bomo rešiti problem. Namesto vas bomo rešitev problema tudi zagovarjali pred inšpektorjem za delo!
KAKO ODREDITI NADURNO DELO IN KAJ JE PRERAZPOREJENI DELOVNI ČAS?
Razlika med prerazporejenim delovnim časom in nadurnim delom je v razlogu za nastanek.
V kolikor gre za nadurno delo je potrebno izplačati dodatek za nadurno delo takoj, v kolikor pa gre za prerazporejen delovni čas, pa plačilo ostane nespremenjeno (torej kot če zaposleni dela ne bi opravljal dlje kot je s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno).
Bistveno je, da je delavcu potrebno omogočiti koriščenje “viška” ur najkasneje v roku 6 mesecev od njihovega nastanka (tudi takrat plača ostane nespremenjena – torej kot če bi delal toliko ur kot je s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno. Takšne primere najbolje uredite s Pravilnikom o delovnem času, odmorih, počitkih in dopustih, ki so del splošnih aktov.
Prednosti dela
z nami
Strokovno in celovito urejamo organizacijsko-kadrovsko področje in nudimo kvalitetne storitve našim partnerjem, že več kot 30 let.
Dostopna cena
Morebitna kazen inšpektorja za delo vas bo stala mnogo več. Da ne omenjamo izgube dobrega imena, izgube vašega dragocenega časa (za čas priprave dokumentacije, čas prisotnosti in zagovarjanja na inšpektoratu oziroma sodišču …). Z naštetim v mislih, vam ponujamo korektne, učinkovite in zakonsko neoporečne splošne akte, v primerih delovne inšpekcije pa zastopanje.
Dolgoletne izkušnje
Če bi se odločal, bi izbral nekoga, ki ima dolgoletne izkušnje s tega področja, ki opravlja delo za podjetja različnih branž, za verodostojnega in preverjenega poslovnega partnerja. Na trgu zagotovo ne boste našli boljšega razmerja med ceno in učinkom, kot vam ga nudimo mi. Tudi garancije za uspeh ne boste dobili nikjer drugje. Naša usmerjenost v dolgoročno poslovno partnerstvo vam bo tu le koristila.
Skrb za naše partnerje
Zakon o delovnih razmerjih je glede tega zelo jasen. Delodajalci z do 10 zaposlenimi morajo imeti izdelano Izjavo o varnosti z oceno tveganja, ostali pa poleg tega tudi Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Prav tako morajo delodajalci sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu ter načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. V kolikor temu ni tako, inšpektor izreče resnično visoko globo (tako za podjetje kot za odgovorno osebo – direktorja!). Varnost vam tu nudijo splošni akti, ki so usklajeni tako z Zakonom o delovnih razmerjih kot tudi s Kolektivno pogodbo vaše panoge.
TRGOTURPisarna
Strokovno in celovito urejamo organizacijsko-kadrovsko področje in nudimo kvalitetne storitve našim partnerjem, že več kot 30 let.
TRGOTURPisarna
Strokovno in celovito urejamo organizacijsko-kadrovsko področje in nudimo kvalitetne storitve našim partnerjem, že več kot 30 let.
LOKACIJAKje nas najdete?
SLEDITE NAMNaši družbeni kanali
Sledite nam na naših socialnih omrežjih in bodite vedno na tekočem s kadrovskimi spremembami.
All rights reserved 2019 © Trgotur d.o.o. | Izdelava Freshlab, d.o.o.
All rights reserved 2019 © Trgotur d.o.o. | Izdelava Freshlab, d.o.o.